Zaščita lesa

Ko govorimo o zaščiti lesa, je treba omeniti dva osnovna pojma:

  • Konstrukcijska zaščita lesa je temelj za trajno zaščito lesa pred vlago in vodo in pomeni takšno vgradnjo, kjer leseni deli niso neposredno izpostavljeni vlagi ali padavinam. Zato preventivna kemična zaščita ni potrebna.
  • Kemična zaščita lesa zajema ukrepe za preventivno zaščito vremensko izpostavljenega lesa. Preprečuje poslabšanje njegove kvalitete lesa ali celo uničenje

Zaščita lesa se pojavlja praktično od začetka njegove uporabe. Omenja se celo v bibliji, saj naj bi Noetova barka bila zatesnjena in zaščitena s smolo. Arheološke najdbe pričajo o primerkih zaščitenega lesa izpred 5000 let pr.n.š. Zaščito lesa so poznali tudi v starem Egiptu (2900 let pr.n.š.), in na Kitajskem (800 let pr.n.š.) Od druge polovice 20. stoletja pa se je začel razvoj in s tem industrijska proizvodnja premazov za zaščito lesa.

S terminom „naravna obstojnost lesa“ razumemo odpornost različnih vrst lesa pred napadi lesne gobe, insektov, obstojnost v morski vodi, ipd. Najbolj obstojen je les z visoko gostoto, sem sodijo predvsem eksotične vrste (npr. teak), kot gradbeni les se pri nas največ uporablja smrekov in macesnov les, ki je brez dodatne zaščite zmerno obstojen.


Razred odpornosti

Razred 1

Razred 2

Razred 3

Razred 4

Razred 5

zeloobstojen

obstojen

zmernoobstojen

manjobstojen

neobstojen

Afzelia
Iroko
Bilinga
Greenheart
Padouk
Teak
Makoré

Hrast
Kostanj
Rdeča cedra
Bangkirai
Bubinga
Merbau
Bongossi
Mahagoni
Meranti

Macesen
Douglasie

jelka
smreka
brest
ameriškirdečihrast
Limba
Gaboon (Okoumé)
Hemlock

breza
bukev
jesen
lipa

Kvaliteta lesa oziroma njegova naravna obstojnost se pri nekaterih vrstah bistveno spreminja (glede na oddaljenost od sredine debla). Les je načeloma bolj kvaliteten pri sredici, kvaliteta pa se proti zunanjemu robu (lubju) zmanjšuje.